Finančna pismenost – dobre evropske prakse

Danes so predstavniki konzorcija in posebej povabljeni gostje med spletnim seminarjem, organiziranim v okviru projekta Finman+, delili navdihujoče primere povečevanja finančne pismenosti v različnih evropskih državah. Še posebej so to storili predstavniki konzorcija – Danska, Ciper, Bolgarija, Španija, Slovenija, Grčija in Italija. Osrednja tema razprave so bile izkušnje Danske, ki je vodilna pri vključevanju finančne pismenosti v izobraževanje. Tudi druge države, kot so Italija, Ciper, Grčija, Bolgarija, Slovenija in Španija, razvijajo pomembne pobude, vendar se njihovi pristopi in učinkovitost razlikujejo.

Partnerji iz Italijanske gospodarske zbornice na Danskem (Danitacom) so predstavili več uspešnih primerov, vključno s programom »We-Grow« Centra za finančno pismenost mladih. Zajema ključne teme, kot so upravljanje osebnih financ, proračun, hipoteke in davki, ter vključuje interaktivne tečaje in dosmrtno članstvo za dodatno usposabljanje. Pristop k mladim je še posebej impresiven, saj uporablja teme in metode, ki so relevantne za njihove življenjske razmere, s poudarkom na ustrezni praktični uporabnosti. Prednosti danskega pristopa so:

• Institucionalna podporaVlada aktivno spodbuja uvajanje finančne pismenosti v izobraževanje.
• PrilagodljivostUsposabljanje je prilagojeno geografskim, socialno-ekonomskim in izobraževalnim potrebam mladih.
• InteraktivnostOsredotočite se na praktično uporabnost in ustreznost gradiv.

Italija: »Mladi faktor«

Pobuda Faktor mladih je primer učinkovitega izobraževanja za učence, stare od 14 do 19 let. Program je s pomočjo interaktivnih učnih ur, skupinskih dejavnosti in realističnih scenarijev dosegel več kot 700.000 učencev in jim zagotovil ključno znanje za sprejemanje premišljenih ekonomskih odločitev. Glavna pomanjkljivost programa je, da je osredotočen na učence iz določenih starostnih skupin, kar omejuje njegov doseg na mlajše udeležence.

Ciper: Finančna pismenost skozi inovacije

Centralna banka Cipra vsako leto organizira dogodek v okviru Svetovnega tedna denarja. Pobuda je namenjena različnim občinstvom, od študentov do širše javnosti, in uporablja metode, kot so delavnice, videoposnetki in interaktivni kvizi, da ohrani angažiranost. Težava je v tem, da so dejavnosti časovno omejene (enkrat letno), kar zmanjšuje trajnost učinka.

Bolgarija: Lokalne inovacije z globalnim potencialom

Program »Levcheto«, ki ga organizira AIESEC Bolgarija, ponuja dogodke finančne pismenosti, vključno s simulacijami resničnih trgovalnih situacij. Igra »Money Time« izstopa tudi kot inovativno učno orodje, ki je prek družbenih medijev in javnih dogodkov doseglo široko občinstvo. Vsi dogodki so brezplačni in lahko dostopni, vendar je njihova fizična lokacija omejena na prestolnico, kar zmanjšuje nacionalno pokritost pobud.

Španija in Grčija: Interaktivnost in vključenost

V Španiji programa „Finanzas para no financieros“ in „Tus finanzas tu futuro“ uporabljata digitalne in interaktivne učne pristope, namenjene različnim starostnim skupinam, vendar sta pogosto povezana s komercialnimi institucijami, kar vzbuja dvome o nevtralnosti ponujene vsebine. V Grčiji se mladi prek programa Grškega združenja bank učijo upravljati svoje osebne finance, s poudarkom na praktičnih primerih in digitalni varnosti. Glavna pomanjkljivost je v samem pristopu, saj usposabljanja pogosto ne vključujejo digitalizacije, kar v praksi omejuje dostop do njih.

Slovenija: Raznolikost pobud

Slovenija pri svojem pristopu k finančni pismenosti kaže raznolikost in prilagodljivost, saj se osredotoča na širok spekter ciljnih skupin – od študentov do odraslih, vključno z upokojenci. Dve ključni pobudi – pobudi Finančni časopis in Združenje bank Slovenije (ZBZ) – zagotavljajo kratkoročne, a učinkovite programe. Kljub pozitivnim vidikom obstaja več ključnih izzivov, ki omejujejo njihov potencial za dolgoročni in trajnostni vpliv, na primer to, da so številne pobude kratkoročne, dogodki pa so omejeni na nekaj dni ali tednov. Primanjkuje stalnega učenja ali nadaljnjih modulov za poglobitev pridobljenega znanja, zlasti za udeležence, ki želijo razširiti svoje spretnosti.

Spletni seminar je poudaril, kako raznoliki in učinkoviti so lahko pristopi k finančni pismenosti v Evropi. Medtem ko Danska izstopa po svojem sistematičnem pristopu in vladni podpori, druge države, kot je Slovenija, v svojih pobudah kažejo ustvarjalnost in prilagodljivost. Ključne ugotovitve vključujejo:

• Pomen sodelovanja med vladnimi institucijami, šolami in nevladnimi organizacijami.
• Potreba po vključitvi finančne pismenosti v nacionalne učne načrte.
• Prednost digitalizacije in kratkoročnih formatov za širši dostop do znanja.

Finančna pismenost ni le izobraževalni cilj, temveč tudi močno orodje za gradnjo bolj trajnostnih družb in gospodarske blaginje. V zvezi s tem bo Gospodarska zbornica Ruse še naprej sodelovala in razvijala pobude, kot je Finman+. Finančno pismenost smatramo za pomembno kompetenco ne le za mlade, temveč za vse državljane, zlasti v današnjem kompleksnem finančnem svetu.